entjanževka je svoje ime dobila, ker cveti konec junija, ko goduje Janez Krstnik. Njeno latinsko ime je Hypericum perforatum. Beseda “perforatum” namiguje na prosojne žleze v notranjosti listnega tkiva, zaradi katerih listi delujejo, kot da so preluknjani. Šentjanževka vsebuje različne snovi, med katerimi je najpomembnejši hiperforin, k učinku pa prispevajo tudi hipericin in druge spojine.
Šentjanževka je ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin, o kateri obstaja kar 2392 znanstvenih člankov, vključno s 215 kliničnimi raziskavami. K znanju o tej rastlini so prispevali tudi raziskovalci ljubljanske Fakultete za farmacijo. Najbolj raziskana je njena uporaba pri zdravljenju depresivnih motenj, najpogosteje pa se uporablja v obliki zdravil, ki vsebujejo dobro okarakteriziran posušen alkoholni izvleček šentjanževke.
Raziskave dokazujejo, da takšni izvlečki učinkovito zdravijo blage do srednje hude depresije, torej prvi dve stopnji na tristopenjski lestvici depresij. Učinkovitost šentjanževke je večja od večine sintetičnih antidepresivov, kar so potrdili tudi v letošnji mrežni meta-analizi. Poleg tega pacienti terapijo s šentjanževko bolje prenašajo, saj ima manj neželenih učinkov v primerjavi z drugimi antidepresivi.
Poleg zdravil z dobro okarakteriziranimi izvlečki šentjanževke, ljudje za zdravljenje depresij uporabljajo tudi čaj iz posušene šentjanževke. Ta način uporabe ni znanstveno preizkušen, vendar lahko domnevamo, da ima nekaj učinka. Poleg zdravljenja depresije, se šentjanževka uporablja tudi zunanje za zdravljenje manjših vnetij kože, kot so sončne opekline, in za pomoč pri celjenju manjših ran, čeprav to ni podprto s kliničnimi študijami.
Neželeni učinki šentjanževke
Neželeni učinki šentjanževke so redki in blagi. Vendar pa ima šentjanževka pomembno šibko točko, ki jo je treba upoštevati pri varni uporabi – interakcije z drugimi zdravili. O interakcijah smo že pisali v okviru Vzajemninih nasvetov o varni uporabi zdravil. Med vsemi rastlinami ima šentjanževka najbolj izrazite interakcije z drugimi zdravili. Kljub temu se lahko šentjanževka varno uporablja, če se upoštevajo navodila. Šentjanževka spodbuja nastajanje nekaterih encimov, ki razgrajujejo druga zdravila.
Pomembne so predvsem interakcije z zdravili, ki jih je treba natančno odmerjati in katerih izostanek učinka je lahko usoden, kot so imunosupresivi (ciklosporin, takrolimus), zdravila proti HIV (amprenavir, indinavir) in nekatera zdravila proti raku (irinotekan) ter varfarin. Uporabniki teh zdravil šentjanževke ne smejo uporabljati. Obstaja možnost interakcij tudi z nekaterimi drugimi zdravili (statini, peroralni kontraceptivi, benzodiazepini), pri katerih pa je ob sočasni uporabi šentjanževke dovolj, da smo pozorni na zmanjšanje učinka terapije in o tem obvestimo zdravnika ali farmacevta.
Šentjanževka ima tudi potencialno nevšečnost, znano iz veterine: živali, ki na pašniku pojedo velike količine šentjanževke in so nato izpostavljene močnemu soncu, dobijo izpuščaje na neporaščenih delih kože. Temu rečemo fototoksičnost. Pri ljudeh fototoksičnost nastopi šele pri precej višjih odmerkih od običajnih terapevtskih.
Notranja in zunanja uporaba šentjanževke
Z raziskavami je bilo dokazano, da šentjanževka izboljšuje stanje pri duševno potrtih ter utesnjenih ljudeh. Čaj iz tovrstne rastline in baldrijana v primerjavi z zdravilom diazepam zdravi takšne ljudi veliko uspešneje. Čaj iz šentjanževke, mete, kamilice, trpotca ter repike pa uspešno odpravlja plitke ter boleče krvaveče razjede na vneti želodčni in dvanajstni sluznici.
V šentjanževki je prisoten tudi hipercin, ki je v veliki meri odgovoren za učinkovit boj proti virusom HIV in povzročiteljem hepatitisa C ter vnetju jeter. Kljub temu morate biti izjemno pazljivi pri samem odmerjanju. Prekomerni odmerki namreč lahko delujejo zelo negativno – tako na vaše zdravje kot tudi na sam učinek morebitnih zdravil, ki jih morate uživati.
Šentjanževka je lahko odlična pomoč tudi vsem tistim, ki se soočate z išiasom, migrenami, močenjem postelje. Uporabna je tudi za zunanjo uporabo, na primer za odlično celjenje ran ter za opekline. Za slednje se najpogosteje uporablja kar šentjanževo olje.
Uporabni deli rastline
Med cvetenjem, najbolj tik pred polnim razcvetom, nabiramo zgornji del zelišča, saj so cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij najbogatejši z učinkovinami.
Priprava in uporaba
Posušeno zel šentjanževke se najpogosteje uporablja za pripravo zdravilnega čaja, redkeje pa tudi za izdelavo tinktur. V Sloveniji je na voljo tudi zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček zeli šentjanževke.
Posušeno zel šentjanževke se najpogosteje uporablja za pripravo zdravilnega čaja, redkeje pa tudi za izdelavo tinktur. V Sloveniji je na voljo tudi zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček zeli šentjanževke.
Šentjanževo olje
Šentjanževo olje je tradicionalno sredstvo za nego kože in lajšanje blažjih kožnih težav. Pripravimo ga iz svežih cvetov, saj voda v njih omogoča encimske reakcije, pri katerih nastajajo plini, vidni kot plavajoči mehurčki v olju. Priprava šentjanževega olja je enostavna in ga ljudje pogosto pripravijo kar sami.
Najpogostejši postopek je naslednji: 25 g svežih cvetov šentjanževke prelijemo s 100 g olivnega olja in dobro premešamo. Posodo, napolnjeno do roba, dobro zapremo in postavimo na sončno mesto, kjer jo pogosto pretresemo. Po šestih tednih olje precedimo. Tako pripravljeno šentjanževo olje je sijoče rubinasto rdeče barve, saj spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe, olju dajejo barvo. Če olje pripravimo v temnem prostoru, je barva olja medeno rjava. Olje shranjujemo v steklenici iz rjavega stekla, v hladnem prostoru.
Nosilci učinka
Za zdravilne učinke šentjanževke so po mnenju nekaterih avtorjev v veliki meri odgovorni hiperforin in drugi derivati fluoroglucinola. K učinkovitosti prispevajo tudi naftodiantroni, med katerimi je najbolj znan hipericin. Te spojine, ki dajejo šentjanževemu olju značilno rdečo barvo, se nahajajo v temnih pikah na robu zelenih listov in predvsem v venčnih listih. V žlezah, vidnih kot drobne prozorne pike na stebelnih in venčnih listih, se nahaja eterično olje. Druge učinkovine so še flavonoidi, čreslovine, fenilpropanoidi, procianidini, ksantoni in druge.
Raba v ljudski medicini
Šentjanževko so že v starem veku uporabljali kot zdravilo za lajšanje bolečin. Literaturni viri navajajo številna področja uporabe, kot so zasluzenje pljuč, želodčni katar, glavobol, zlatenica, nervozno srce, nespečnost, slabokrvnost, močenje postelje, glistavost, revma, protin in psihične težave. V ljudski medicini se šentjanževo olje uporablja za zaščito kože pred soncem, prvo pomoč pri opeklinah, turih, površinskih ranah in razjedah, udarcih in bolečinah v mišicah.
Raba v farmaciji
Danes je šentjanževka ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Več deset kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih s spremljajočimi znaki, kot so potrtost, nerazpoloženje, izguba zanimanja in pomanjkanje energije. Ugotovili so, da je učinek primerljiv s sinteznimi antidepresivi, prenašanje šentjanževke pa je celo boljše, saj je izraženih manj neželenih učinkov.
Šentjanževo olje je učinkovito negovalno olje za suho in razpokano kožo, še posebej za poletno nego kože, obremenjene zaradi sonca. Uporablja se pri blažjih kožnih težavah, kot so kožna vnetja (tudi sončne opekline) in kot pomoč pri celjenju površinskih ran. Raziskave so potrdile protivnetno, protibakterijsko in protiglivično delovanje učinkovin šentjanževke. Poleg tega potekajo številne raziskave o protivirusnem, protibolečinskem, protirakavem in drugih delovanjih šentjanževke.
Uporaba pri odraslih
Notranje uporabljamo šentjanževko v obliki zdravilnega čaja ali trdih kapsul, ki ju jemljemo v skladu z navodili za uporabo. Pri kožnih težavah uporabljamo šentjanževo olje, ki ga nanesemo na prizadeti del kože večkrat dnevno. Zunanje lahko uporabljamo tudi poparek iz zeli šentjanževke, ki ga uporabimo za izpiranje ali za pripravo obloge na prizadetem predelu kože.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti odsvetujemo uživanje zdravil z zeljo šentjanževke pri osebah, mlajših od 18 let.
Uporaba med nosečnostjo in dojenjem
Nosečnice in doječe matere naj zdravil iz zeli šentjanževke ne uživajo, saj ni dovolj podatkov o varnosti uporabe v teh obdobjih.
Interakcije in neželeni učinki
Šentjanževka vpliva na presnovo večine drugih zdravil, kar omejuje njeno uporabo. Splošno priporočilo je, da šentjanževke ne uživamo sočasno z drugimi zdravili oziroma lahko to storimo le po posvetu z zdravnikom. Šentjanževke ne smemo uživati z zdravili za preprečevanje krvnih strdkov, zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov ali za zdravljenje okužbe s HIV. Prav tako ni primerna sočasna uporaba šentjanževke s peroralnimi kontraceptivi, saj lahko zmanjša njihovo učinkovitost. Uporaba šentjanževke z zdravili za zdravljenje depresije pa lahko poveča tveganje resnih neželenih učinkov.
Neželeni učinki šentjanževke so običajno redki in blagi, kot so blage prebavne težave (npr. slabost, trebušna bolečina, driska), preobčutljivostne kožne reakcije, utrujenost ali nemir. Ob notranji uporabi šentjanževke in sočasni izpostavitvi intenzivni sončni svetlobi lahko pride do preobčutljivosti na svetlobo ali fotosenzibilizacije, ki se kaže kot kožne poškodbe, podobne sončnim opeklinam. Pri zaužitju velikih količin šentjanževke ali dolgotrajnem krmljenju živali s to rastlino, izpostavljenih sončni svetlobi, se lahko pojavijo izpuščaji na delih kože brez dlake, nemir in driska.
Znano je, da bi pri ljudeh prve znake škodljivega delovanja povzročilo šele zaužitje tridesetkrat višjih odmerkov šentjanževke od tistih, ki se uporabljajo pri zdravljenju. Večjemu tveganju so izpostavljene predvsem osebe s svetlejšo poltjo in kožnimi obolenji. Simptomi, kot so mravljinčenje, povečana občutljivost na mraz ali bolečino, pekoči občutek, se lahko pojavijo pri posameznikih s svetlejšo poltjo. Ob pojavu preobčutljivosti na svetlobo je nujno izogibanje sončni svetlobi in drugim virom UV svetlobe za 1 do 2 tedna. Ob zunanji uporabi šentjanževke se lahko pojavijo neželene reakcije na koži.
Opozorila in nasveti farmacevta
Šentjanževka je učinkovito in varno zdravilo za lajšanje blage do srednje težke depresije, ki ga bolniki običajno dobro prenašajo. Učinek nastopi po nekaj tednih rednega jemanja predpisanih odmerkov. Če po 4 do 6 tednih ni znakov izboljšanja ali se stanje poslabša, prenehajte jemati zdravilo in se posvetujte z zdravnikom. Redno jemanje dovolj visokih odmerkov je ključ do želenega učinka, zato svetujemo uporabo zdravil brez recepta s standardiziranimi izvlečki zeli šentjanževke. Uživanje zdravilnega čaja pri depresijah običajno ne zadošča, saj vsebuje premalo učinkovin, vendar je koristen pri blagih stanjih psihične izčrpanosti, potrtosti in brezvoljnosti ter kot podpora čustvenemu ravnovesju. Prav tako ima čaj koristne učinke pri želodčnih težavah.
Za varno uporabo šentjanževke je pomembno upoštevati določene previdnostne ukrepe. Šentjanževka ni primerna za zdravljenje hude depresije in ni primerna za ljudi, ki jemljejo druga zdravila zaradi možnih medsebojnih delovanj. Šentjanževke ne smejo uživati bolniki po presaditvi organov, bolniki z okužbo z virusom HIV in osebe, preobčutljive na šentjanževko. Uporabo šentjanževke prekinite vsaj 10 dni pred načrtovanim operativnim posegom, saj lahko vpliva na zdravila, uporabljena pri posegu. Priporočamo izogibanje sočasnemu intenzivnemu izpostavljanju sončni svetlobi ali drugim virom UV žarkov.
Šentjanževo olje je zelo primerno za poletno nego kože, vendar ne za zaščito pred soncem, saj ne ščiti pred škodljivimi vplivi UV sevanja. Kože, na katero smo nanesli šentjanževo olje, ne izpostavljajte intenzivni sončni svetlobi, saj lahko to poveča tveganje neželenih reakcij.
Reference:
- EMEA, The European Agency for the Evaluation of Medicinal Products, Evaluation of Medicines for Human Use. EMEA public statement on the risk of drug interactions with Hypericum perforatum (St. John’s wort) and antiretroviral medicinal products. London: EMEA/6321/00, 28 February, 2000.
- Linde K, Kriston L, Rücker G, Jamil S, Schumann I, Meissner K, Sigterman K, Schneider A. Efficacy and acceptability of pharmacological treatments for depressive disorders in primary care: systematic review and network meta-analysis. Ann Fam Med. 2015; 13: 69-79.
- European Medicines Agency. Community Herbal Monograph on Hypericum perforatum L., herba (Well-established medicinal use, Traditional use). Dostop: 29.5.2023.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2000: 228-29.
- Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:22, 50-55.
- Grünwald J, Jänicke C. zelena lekarna. Založba Mladinska knjiga, 2006: 359-60.
- ESCOP Monographs, Second Edition. Thieme, 2003: 257-281
- Isacchi B, Bergonzi MC, Carnevali F, van der Esch SA, Vincieri FF, Bilia AR. Analysis and stability of the constituents of St. John’s wort oils prepared with different methods. J Pharm Biomed Anal. 2007 Dec 21; 45(5): 756-61.
- Wölfle U, Seelinger G, Schempp CM. Topical application of St. John’s wort (Hypericum perforatum). Planta Med. 2014 Feb; 80(2-3): 109-20.
Vsebine, ki jih prebirate na portalu so izključno informativne narave in jih v nobenem primeru ni dopustno interpretirati kot nasvet ali navodila za ravnanje. V primeru kakršnihkoli težav z zdravjem, počutjem ali stanjem oziroma v primeru kakršnikoli dvomov ali pomislekov pri seznanjanju z informativnimi vsebinami portala predlagamo, da se nemudoma posvetujete s strokovnjakom.
