Ste vedeli, da ima veliko število ljudi že genetsko predispozicijo za srčni infarkt? Do infarkta pa pride, ko se zaustavi tok krvi, ki z enega konca srca prehaja na drugo. Če se dotoka krvi ne zagotovi nemudoma, predel srca, ki ni prejel dovolj velike količine kisika, ostal poškodovan in bo posledično pričel odmirati.
Sicer pa srčni infarkt na svetu predstavlja prvi vzrok smrti. V veliki večini primerov infarkt nastane zaradi arterioskleroze. Z leti se maščobe nabirajo na stenah žil. Če nastane zaradi tega plak, se ta lahko zlomi, nastane krvi strdek, ki se veča. Posledično zavira dotok krvi in kisika do srca. Najvidnejši znaki infarkta so pritisk in bolečina v prsih, hitro bitje srca, pomanjkanje sape, potenje, bolečine v hrbtenici in roki, pri ženskah tudi v trebuhu, vrtoglavice, izguba zavesti.
Znaki za deficit srca
Pri samoopazovanju bodite pozorni še na druge znake, ki bi lahko kazali na infarkt. To so zatekanje nog, občutek težkih nog, težko prenašanje toplote, povišan krvni tlak, hitra zadihanost, povišana telesna teža, rdečica na obrazu, prezgodnje jutranje vstajanje.
Pri manj kot petini bolnikov pa so znaki neznačilni ali pa jih sploh ni. Še zlasti je to značilno za starejše bolnike, bolnike z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih ter pri bolnikih po srčni operaciji.
Oblike srčnega napada
Nenadna srčna smrt je najbolj zahrbtna oblika infarkta srca. Lahko namreč nastopi povsem nepričakovano. Več kot polovica bolnikov pred takšnim dogodkom nima prav nobenih težav. Infarkt torej lahko prizadene vse ljudi.
Še posebej pa so k infarktu nagnjene osebe s prehodno koronarno boleznijo srca, moški po 45. letu starosti, ženske po 55. letu starosti, kadilci, osebe s povišanim holesterolom, čezmerno telesno težo, visokim krvnim tlakom, telesno manj dejavni, sladkorni bolniki.
Učinkovito preprečevanje
Srčni infarkt lahko v veliki meri učinkovito preprečujemo, če se izogibamo dejavnikom tveganja. Izjemno pomembno vlogo ima zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano, veliko gibanja, opustitev kajenja ter čezmernega pitja alkohola.
Tudi pri zdravniku lahko opravite temeljit klinični pregled ter laboratorijsko analizo krvi. Na podlagi izvidov zdravnik lahko izračuna koronarno ogroženost. Večja kot je ta, pomembneje je, da se zdravi spremljajoče dejavnike tveganja za infarkt.
Načini ugotavljanja za srčni infarkt
Zdravniki srčni infarkt lahko ugotovijo s pomočjo različnih preiskav – elektrokardiogram, krvna preiskava, koronarografija.
Elektrokardiogram oziroma EKG pokaže, kateri deli srca so prizadeti. V veliko pomoč je tudi odvzem krvi. V njej se namreč določa raven encimov, ki se sproščajo iz celic, ko te pričnejo odmirati. S pomočjo koronarografije pa se lahko prikaže koronarne arterije. Pri tem se določi, ali je katera od arterij zožena ali morda celo povsem zaprta.
Hitro ukrepanje v primeru srčnega infarkta
Najpomembneje je, da v primeru suma na srčni infarkt čim hitreje ukrepamo. Na takšen način prizadeti osebi lahko rešimo tudi življenje ali pa zmanjšamo odstotek poškodbe na mišici srca. Najuspešnejše je tisto zdravljenje, ki se prične v času ene ure od pojava simptomov oziroma znakov za srčni infarkt.
Ob očitnih znakih infarkta je treba nujno poklicati reševalce ali zdravnika. Predvsem pa je pomembno tudi to, da v času čakanja pa tudi sicer ostanemo mirni.