Šentjanževka je odlična v boju proti opeklinam, vnetjem, krčem in depresiji

Šentjanževka se uvršča med trajne zelike, ki lahko zrastejo do več kot pol metra. Njeni cvetovi najpogosteje cvetijo julija, uporabljajo pa se lahko za zdravljenje vnetij, trebušnih krčev, živčnih bolezni ter opeklin. Prav tako je dokazano tudi njeno antidepresivno delovanje.

Izvleček tovrstne rastline vsebuje zelo veliko različnih snovi, na primer fenolne kisline, hipericin, psevdohipericin, hiperforin. Lahko torej trdimo, da je šentjanževka psihotropno sredstvo, ki vpliva na našo duševno dejavnost. Zanjo je značilno, da pomirja, odpravlja tesnobo, potrtost, malodušje in brezvoljnost.

Šentjanževka kot dodatek k prehrani

Že od nekdaj pa se šentjanževka uporablja tudi kot dodatek k prehrani. Uvršča se namreč v skupino naravnih začimb, ki jih najdemo pod imenom N2. To pomeni, da se je ne sme dodajati živilom v manjših količinah, njena vsebnost pa prav tako ne sme presegati določene količine.

Rastlina torej deluje na duševno dejavnost. Je sedativ, saj pomirja; antiksiolitik, saj odpravlja strah ter tesnobo; antidepresiv, saj odpravlja malodušje, potrtost in brezvoljnost.

Notranja in zunanja uporaba šentjanževke

Z raziskavami je bilo dokazano, da šentjanževka izboljšuje stanje pri duševno potrtih ter utesnjenih ljudeh. Čaj iz tovrstne rastline in baldrijana v primerjavi z zdravilom diazepam zdravi takšne ljudi veliko uspešneje. Čaj iz šentjanževke, mete, kamilice, trpotca ter repike pa uspešno odpravlja plitke ter boleče krvaveče razjede na vneti želodčni in dvanajstni sluznici.

V šentjanževki je prisoten tudi hipercin, ki je v veliki meri odgovoren za učinkovit boj proti virusom HIV in povzročiteljem hepatitisa C ter vnetju jeter. Kljub temu morate biti izjemno pazljivi pri samem odmerjanju. Prekomerni odmerki namreč lahko delujejo zelo negativno – tako na vaše zdravje kot tudi na sam učinek morebitnih zdravil, ki jih morate uživati.

Šentjanževka je lahko odlična pomoč tudi vsem tistim, ki se soočate z išiasom, migrenami, močenjem postelje. Uporabna je tudi za zunanjo uporabo, na primer za odlično celjenje ran ter za opekline. Za slednje se najpogosteje uporablja kar šentjanževo olje.

Pozornost pri uživanju šentjanževke

Ker šentjanževka v našem telesu lahko zelo močno poveča aktivnost encimov, ki so odgovorni za razgradnjo zdravil, je ob sočasnem jemanju šentjanževke in drugih zdravil učinek zdravil manjši. Stranske učinke imajo prav tako tudi izvlečki naravnega izvora. Prav tako se dobro pokažejo ob sočasnem uživanju zdravil. Ravno zato je še toliko pomembneje, da se pred uporabo šentjanževke posvetujete s svojim zdravnikom ali pa farmacevtom.

Pripravki iz tovrstne rastline lahko zmanjšajo koncentracijo krvi ob sočasnem jemanju drugih zdravil. S tem pa se, kot že rečeno, zmanjša njihovo delovanje. To zlasti velja za vsa tista zdravila, ki se presnavljajo prek jetrnega encimskega sistema. Ob sočasnem uživanju šentjanževke se zmanjša tudi delovanje kontracepcijskih tablet. Na sploh pa se uporaba rastline odsvetuje za vse nosečnice ter doječe matere.

Morebitni negativni učinki uživanja

Neredko se ljudje sprašujejo, ali lahko uživanje šentjanževke v terapevtskih odmerkih pomeni kakršno koli nevarnost zaradi nastanka sprememb na koži ob hkratni izpostavljenosti soncu. Raziskave so pokazale, da takšna nevarnost ne obstaja.

Je pa res, da sestavine v rastlini lahko povzročajo fototoksičnost, in sicer pri živalih. Še posebej je to značilno za govedo, ko na travniku popase cvetočo zel. Tedaj gre lahko za vnetne spremembe na izpostavljenih delih kože.