Koža je naš največji organ in je bistvenega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. V njeni vrhnjici se med drugim nahajajo posebne celice melanociti, ki vsebujejo pigment melanin in globlje dele kože ščitijo pred ultravijoličnimi žarki.
Vse celice kože, vključno z melanociti, pa se pod vplivom mutacij spremenijo in postanejo rakave. Zato danes poznamo različne vrste kožnega raka, med katerimi je najpogostejši tudi melanom. Gre za pigmentni kožni rak, ki je danes zelo pogost in tudi zelo nevaren. Dokaz za to je vse večja obolevnost in tudi umrljivost.
Vzroki za nastanek melanoma
Melanociti so posejani v vrhnjici kože, najpogosteje v področju dlačnih mešičkov, na očesnemu ozadju, lahko pa tudi v globini kože, v bezgavkah, v živčnem sistemu in tudi drugih notranjih tkivih. Kadar se iz melanocitov razvijejo spremenjene pigmentne celice, takšnim tvorbam pravimo maligni melanom. Ta se lahko razvije v različnih organih, a najpogosteje je to v koži, kjer se pojavi v kar 95 %.
Melanom je v manjšem delu posledica genetike, večina primerov pa izvira kot posledica mutacije v melanocitih, ki jih povzroči občasno intenzivno UV-sevanje. Redko je ta rakava tvorba posledica drugih kancerogenih dejavnikov v okolju.
Melanom je zelo nevarna oblika kožnega raka
Kadar imamov mislih številne kožne bolezni, je melanom eden izmed najbolj nevarnih in tudi najpogostejši vzrok smrti. Ker so melanociti povezani z globljimi plastmi kože, tudi tumorske celice melanoma s svojim večanjem hitro dosežejo mezgovne in krvne žile v usnjici kože. Posledica tega je, da se tumorske celice z limfo zanesejo v bezgavke ali s krvjo neposredno v notranje organe.
Potem, ko tumorske celice dosežejo notranje organe, v njih zrasejo zasevki oziroma metastaze. Melanom v tej fazi postane invaziven. Zato je zdravljenje melanoma uspešno predvsem v začetni fazi, ko je tumor omejen še v vrhnjo plast kože in še ni metastaziral.
Spremembe na koži
Za pravočasno odkrivanje melanoma je potrebno redno spremljati morebitne spremembe na koži, še posebej v področju pigmentnih znamenj. Za melanom je značilno, da so tovrstne rjave pigmentacije obarvane v temnejše rjave ali celo črne barve, včasih pa rdečkaste in mlečne odtenke.
V svoji začetni fazi melanom raste kot lisa in pravilom na koži izstopa s svojo nesimetrično obliko in barvo. Kasneje se iz njega oblikuje vozlišče oziroma bulica, ki pa nas sprva ne moti, saj je na koži praktično ne občutimo. Moteča postane šele takrat, ko zraste, saj pogosto ob njo zataknemo oblačilo, zaradi česar zakrvavi in se vname.
Zgodnje odkrivanje melanoma
Zavedati se je potrebno, da je melanom ozdravljiv le v fazi, ko je še neinvaziven. Zato je njegovo zgodnje odkrivanje ključnega pomena za končni uspeh zdravljenja, pri čemer je svojo pozornost potrebno nameniti rednemu pregledovanju svoje kože. V tej fazi ga namreč lahko odstranimo z zelo preprostim kirurškim posegom izreza, ki ga opravi dermatolog ali drug kirurško usmerjen zdravnik. To je mogoče tudi v zgodnjih fazah invazivnosti, a le do debeline primarnega tumorja do 1 mm ali do 2,5 mm, če še niso odkriti zasevki v najbližjo bezgavko.
Kasneje, ko postane melanom invaziven, njegova trajna ozdravitev tudi z najsodobnejšimi zdravili ni več možna, saj se z njimi le podaljšuje preživetje bolnika. V tem primeru so bolniki napoteni na onkološki inštitut, kjer se pomočjo ostale diagnostike ugotovi stadij in določi ustrezno dopolnilno zdravljenje.
Kako lahko preprečimo pojav melanoma?
Ozaveščanje o nevarnosti melanoma je izjemno pomembno za preprečevanje te smrtno nevarne bolezni. Pri tem je ključnega pomena njeno zgodnje odkrivanje, še bolj pa preventivni ukrepi. S tega vidika je najboljši recept izogibanje nezaščitenemu izpostavljanju soncu. Dermatologi priporočajo predvsem iskanje sence v času največje moči UV-sevanja v opoldanskih urah, oziroma zakrivanje kože z dolgimi oblačili, pokrivali ter sončnimi očali.
Še le na tretjem mestu je uporaba zaščitnih sredstev z UV zaščito. A tudi v tem primeru je potrebno biti previden in upoštevati nekaj pomembnih pravil. Na prvem mestu je zagotovo stopnja zaščitnega faktorja, ki mora biti vsaj 30 ali več. A tudi to ni garancija za 100 % zaščito, če je izpostavljenost UV-žarkom predolga. V splošnem velja, da je zaščitna sredstva potrebno nanesti na kožo vsaj dve uri pred izpostavljanjem in jih nanašati nato na vsaki dve uri izpostavljanja soncu.